Odgovor Mestne občine Celje na članek v Delu

Celje, 28. maj 2019 - Mestna občina Celje odgovarja na članek novinarja Braneta Piana "Županska trobila pod lupo sodišč", ki je bil objavljen v časopisu Delo v ponedeljek, 27. maja. 

Novinar Brane Piano je s citatom izjave Jurija Toplaka »Šteje se, da bi nepravilnost lahko vplivala na izid, če je dosegla več volivcev, kot je razlika v številu glasov med izvoljenim in neizvoljenim kandidatom«, ki je bil objavljen pod podnaslovom »Kdaj bi morali ponavljati volitve«, nakazal dvom v poštenost volitev in s tem bralcem nakazal, kakšna naj bi bila pravilna odločitev sodišča. 

Pri ugotavljanju vpliva nepravilnosti na izid glasovanja po našem védenju ne obstaja nobeno takšno merilo, kot ga je v citirani izjavi navedel Toplak, in ki ga je novinar kot edinega navedel v svojem članku. Upravno sodišče v Celju je v sodbi, ki jo obravnava članek, izrecno pojasnilo, kaj mora sodišče upoštevati pri oceni, ali je lahko ugotovljena nepravilnost bistveno vplivala na izid volitev in pri tem opozorilo tudi na test, ki ga je uvedlo Ustavno sodišče v zadevi U-I-191/17-25 (odločba z dne 25. 1. 2018, odst. 13). Upravno sodišče v Celju je zaključilo, da »ne gre za takšno nepravilnost, ki bi lahko bistveno vplivala na izid volitev« in pojasnilo: »Razlike pri volitvah župana so tako velike, da sodišče lahko z zanesljivostjo ugotovi, da nepravilnost, vezana na izdajo Mestnega časopisa, ni mogla vplivati na kolektivni izid volitev«. V zvezi z vprašanjem, ali bi zaradi izdanega Mestnega časopisa razumen volivec utemeljeno podvomil v poštenost celotnih volitev pa je upravno sodišče zapisalo: »Sodišče ne dvomi, da je … odgovor na to vprašanje negativen.« S tem je sodišče sledilo merilom, ki jih je postavilo ustavno sodišče v omenjeni odločbi, ko je odločilo, da je treba v primeru, če vpliva nepravilnosti ni mogoče ugotoviti v številkah, glede na vse okoliščine primera in po prostem preudarku presoditi, ali bi očitana nepravilnost lahko vplivala na izid glasovanja. Pri tem je treba upoštevati zlasti (tako Ustavno sodišče RS) odstotek udeležbe, razliko v številu glasov, težo ugotovljenih nepravilnosti, njihovo naravo in pomen ter ali je možnost vpliva nepravilnosti na izid glasovanja razumno upoštevana. Vsa ta merila je upravno sodišče v svoji sodbi uporabilo in obrazložilo, vendar to iz članka ne izhaja.

V zvezi z volitvami za člane mestnega sveta je novinar prav tako citiral le Toplakovo izjavo: »Pri volitvah mestnega sveta so razlike v številu glasov med izvoljenimi in neizvoljenimi kandidati majhne. Kršitev je dosegla več volivcev, kot je ta razlika. Torej je izpolnjen kriterij, da bi kršitev lahko vplivala na izid.« V članku ni niti omenjena odločitev sodišča, da tudi na kolektivni izid volitev nepravilnost ni mogla vplivati in da ni mogoča ustrezna primerjava med izidom volitev za župana in člane mestnega sveta, ker gre za različna volilna sistema (večinskega v primeru volitev za župana in proporcionalnega v primeru volitev za člane mestnega sveta, op. a.) in ker gre za različne osebe, ki so kandidirale. 

Javnost v zvezi z objavljenimi citati J. Toplaka ne more preveriti, ali je novinar naredil karkoli, da bi preveril točnost teh izjav, ki jih je uporabil v članku. Ker objavljene izjave niso točne, tega pa novinar ni preveril (čeprav bi to mogel in moral storiti) in ker ni poskrbel, da v članku uporabljenih citatov ni mogoče napačno interpretirati, je s tem ravnal v nasprotju z etičnimi in profesionalnimi standardi novinarskega poklica in zlorabil svojo novinarsko avtoriteto. Menimo, da je bil s tem zlorabljen tudi časopis Delo.

Po našem prepričanju ne gre za zlorabo proračunskih sredstev, saj je izdaja mestnih časopisov v proračunu, ki ga sprejme mestni svet, predvidena. Menimo, da je prav, da naše občane obveščamo o delu občinske uprave, javnih podjetij in zavodov, še posebej, ker nacionalni mediji vse bolj pozabljajo na lokalno okolje in ker nas k temu nenazadnje zavezujejo tudi pravila obveščanja javnosti, ki jih ob sofinanciranju projektov postavlja Evropska unija. 

Dodajamo še, da se nam zdi skrajno neprimerno, da novinar v zadnjem odstavku prispevka brez obrazložitve namiguje, da gre za kaznivo dejanje, ki naj bi ga obravnavali organi pregona.