Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju

Celje, 25. april 2018 – V celjskem Parku svobode je bila včeraj popoldan slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju, na kateri je bila slavnostna govornica ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar. Kulturni program so pripravili učenke in učenci III. osnovne šole Celje in Trobilni kvartet Policijskega orkestra, ki letos obeležuje 70 let delovanja. Dogodka so se udeležili tudi člani veteranskih organizacij in praporščaki.

Vsako leto se 27. aprila spominjamo dogodkov, ki so močno vplivali na zgodovino slovenskega naroda, še najbolj pa ljudi, ki so takrat imeli pogum in voljo, da se uprejo okupatorju in ohranijo to deželo slovensko. Ti dogodki so slovenski narod popeljali v svobodo in napredek. Z ustanovitvijo Osvobodilne fronte, konec aprila 1941, se je začel oborožen odpor proti okupatorju. Ta je imel za cilj osvoboditev naše domovine. Cilj, ki je bil odločilnega pomena za ves narod. Dan boja proti okupatorju zaznamuje še zelo živ spomin na slovenski upor proti fašizmu in nacizmu, ki se mu je takrat uprl ves demokratični svet.

Slavnostna govornica ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar je izpostavila, da se moramo dejanj naših prednikov spominjati ne le skozi zgodovino, temveč tudi skozi pomembno dejstvo, da danes živimo v samostojni državi Republiki Sloveniji. Dodala je: »Nemška okupacijska oblast s svojo nacistično politiko, poskusom nacionalnega uničenja in izbrisa Slovencev je tu naletela na močnega nasprotnika. Nasprotnika, ki sta ga utemeljevala patriotizem in narodna zavest in ki je obenem združeval ljudi različnih svetovnonazorskih pogledov in političnih prepričanj. Štiri vojna leta je na Celjskem zaznamovalo neusmiljeno preganjanje, kruto nasilje in maščevanje okupatorja ne samo nad člani odporniškega gibanja, ampak tudi nad njihovimi družinami in celo otroci. Zgodbe o ukradenih otrocih, javnem sramotenju, zloglasnem Starem piskru in deportacijah so se neizbrisljivo vtisnile v vaš in naš spomin. Kljub temu razmaha osvobodilnega gibanja ni bilo mogoče zaustaviti z ničemer - ne z ustrahovanjem ne s kaznovanjem. Mamljivi vonj po svobodi je bil premočan in konec vojne morije so prebivalci Celjskega pozdravili s pomladnim cvetjem in veseljem. /…/ Slovenski narod je prehodil dolgo pot, na kateri se je znašel pred težkimi in pomembnimi odločitvami in preizkušnjami. Pa vendar nam je uspelo in največji uspeh vidim predvsem v tem, da danes v svoji državi lahko neovirano, neodvisno in ponosno gradimo svojo narodno samozavest ter utrjujemo skupno in posameznikovo identiteto. Eden prvih pogojev za to pa je dejstvo, da živimo v varni državi.«