NOVICE IN OBVESTILA
Župan v prostoru spomina in idej
Celje, 03. december 2013 – Včeraj je ob 50. letnici Muzeja novejše zgodovine Celje potekal v Mestnem kinu Metropol in v Muzeju Novejše zgodovine Celje pester in zanimiv kulturni program. Jubilej je počastil tudi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot.
Z zaključno prireditvijo so v Muzeju novejše zgodovine Celje zaokrožili jubilejno 50. leto delovanja muzeja. Dogodek je obsegal premiero dokumentarnega filma o fotografu Josipu Pelikanu in izid zbornika Prostor spomina in idej. Datum 2. december se navezuje tudi na predvečer kulturnega praznika Ta veseli dan kulture in se hkrati približuje datumu 22. december, ko je bil muzej tudi formalno ustanovljen.
Premierni projekciji dokumentarnega filma v Mestnem kinu Metropol, ki je vseboval tudi krajši razgovor z ustvarjalci filma, je sledil sprejem v Muzeju novejše zgodovine Celje. Njegov program v muzejski kavarni je bil v celoti moderiran in je obsegal preplet glasbe 60-ih let, voden razgovor s sogovorniki, interpretacije izbranih citatov ter predstavitve ključnih vsebin muzeja. V tem oziru so izrekli zahvalo vsem podpornikom muzeja, preteklim direktorjem in direktoricam in vsemu osebju, ki praktično živi za muzej, ki danes predstavlja eno najbolj inovativnih kulturnih institucij v mestu. Njegov sloves pa sega tudi daleč preko regionalnih meja.
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je v razgovoru, ki ga je z vsemi sogovorniki vodila Nataša Gerkeš, v duhu zbornika Prostor spomina in idej, izpostavil vlogo muzeja v Mestni občini Celje in širši družbi ter jo prepletel s svojimi spomini nanj. Poleg župana so o pomenu, vizijah, načrtih, vsebinah, sodelovanjih in zgodovini muzeja spregovorili: direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje mag. Tanje Roženbergar, ki ji je župan ob tej priložnosti izročil tudi simbolično umetniško darilo, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Kaja Širok, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja dr. Bojana Rogelj, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Celje Marjan Petan, vodja celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Tanja Hohnec, vodja oddelka za muzejsko gradivo Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Marija Počivavšek.
Nastanek muzeja so uvodoma povzeli z naslednjo predstavitvijo: »Novembra 1963 je občina sprejela odlok o ureditvi Muzeja revolucije. December je bil v znamenju odprtja Muzeja revolucije. 13. decembra v lokalnem časopisu beremo: 'Novi muzej revolucije, čigar otvoritev je bila zaradi tehničnih ovir preložena, bodo odprli 21-ega meseca ob 10. uri dopoldne. Otvoritev, ki bo v avli Muzeja bivšega magistrata, sovpada z 20. obletnico II. zasedanja AVNOJ, hkrati pa tudi z dnevom Jugoslovanske ljudske armade. Po svečani otvoritvi bo skupni sprejem za udeležence, ki ga bodo priredili predsednik okrajne skupščine Peter Šprajc, komandant celjske garnizije general major Franc Rojšek Jaka in predsednik okrajnega združenja Zveze borcev narodno osvobodilne vojne Jože Jošt.' Po otvoritvi so se mediji na široko razpisali o muzeju. Idejo za Muzej revolucije v prostorih, kjer domuje še danes, je dal Ivan Kovačič Efenka, ki je bil predsednik okrajnega odbora Zveze borcev narodno osvobodilen vojne. Stroški prenove stavbe, v kateri so uredili muzej, so znašali 110 milijonov dinarjev, od katerih jih je 75 prispevala okrajna in 15 milijonov občinska skupščina Celje, ostalo pa delovne in družbene organizacije, zavodi in ustanove. Govorniki so ob odprtju poudarjali pomen muzeja za ohranjanje spomina na narodno osvobodilni boj ter na njegovo funkcijo opravljanja nalog pri vzgoji mladih generacij. Muzej je slovesno odprl Franc Leskošek Luka, ki je ves čas spremljal potek urejanja muzeja. Muzej revolucije se je hitro po ustanovitvi trdno vpel v življenje Mesta ob Savinji. Ko se je v samostojni Sloveniji preoblikoval v Muzej novejše zgodovine, je svoje mesto le še utrdil in ga glede na vsebino razširil na prav vse generacije.«
