NOVICE IN OBVESTILA
Celje aktivno pri pridobivanju evropskih sredstev
Celje, 29. november 2012 - Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je v sodelovanju z Skupnostjo in Združenjem občin v Sloveniji v novembru organiziralo izobraževalni seminar v Bruslju, ki so se ga udeležili predstavniki združenj, nekateri župani, direktorji občinskih uprav ter člani Delovne skupine SOS za boljše črpanje EU sredstev. Seminarja se je udeležila tudi svetovalka župana za evropske zadeve mag. Saša Heath-Drugovič.
Namen izobraževanja je bil usmerjen v pridobivanje dodatnega znanja ter relevantnih informacij, katere naj bi udeleženci posredovali širši lokalni skupnosti. Izobraževalni sestanki so potekali v Berlaymontu, sedežu Evropske komisije, prostorih Evropskega parlamenta ter na Odboru regij. Udeleženci so se seznanili o vlogi Evropske komisije v EU. Predstavljen je bil Delovni program za leto 2013 s posebnim poudarkom na prihajajočem Evropskem letu državljanov. Delovni program za leto 2013 določa dolgoročno vizijo, kakšna naj bi bila podoba Evropske unije z vidika ključnih področij politike.
Glavni cilj in najpomembnejša naloga bo izhod iz gospodarske krize in ponovna vzpostavitev rasti v EU. V ta namen je Komisija v obravnavo že predložila širok izbor predlogov za krepitev rasti, o katerih sedaj potekajo pogajanja s sozakonadajalci. Nova finančna perspektiva 2014 – 2020 je bila ena izmed ključnih tem, ki je med udeleženci zbudila veliko zanimanja. Sredstva za kohezijsko in strukturno politiko v naslednjem finančnem okvirju se na nivoju Slovenije ne bodo zmanjšala, ostajamo torej še vedno neto prejemniki sredstev, kar je gotovo dobra novica. Novost, ki jo nov finančni okvir prinaša, bo razdeljenost Slovenije na dve regiji; vzhodna – manj razvita (BDP nižji od 75%) in zahodna – bolj razvita (BDP višji od 90%), kar bo vplivalo na višino sofinanciranja EU sredstev. Vzhodna regija bo tako kot v sedanjem finančnem okviru sofinancirana od 75 -85%, zahodna regija (ki že sedaj dosega BDP 116%) pa do 75%. Za zahodno regijo se predvideva tako imenovana zaščitna mreža, ki bo omogočala bolj postopen prehod med razvite regije.
Vlaganje bo vsekakor manj kohezijsko in bolj strukturno usmerjeno. Poudarek bo na vsebinah, ki bodo dajale največjo dodano vrednost in ustvarjale nova delovna mesta. V nadaljevanju smo se seznanili z delovanjem Evropskega parlamenta, delovanjem OLAF-a in nekaterimi direktnimi evropskimi razpisi (npr. Evropa za državljane).
Veliko zanimanje je spodbudila tematika širjenja programa in območij Natura 2000, s posebnim poudarkom na sožitju zaščite narave in hkratne možnosti razvoja za lokalne skupnosti. Posebno težo pa je imelo srečanje z evropskim komisarjem za okolje dr. Janezom Potočnikom. Predstavil je delo direktorata in v obliki konstruktivnega pogovora predstavil novosti, ki se načrtujejo. Poudaril je, da v naslednji finančni perspektivi 2014 – 2020 Slovenija ne bo več dobila nič več sredstev za odlagališča odpadkov ali sanacijo nekdanjih deponij. Spodbujale se bodo samo investicije v razvoj modernih sežigalnic s ciljem povečanja procenta že predhodno ločenih odpadkov. Podprte bodo tudi investicije v zašito vodnih virov ter pridobivanje alternativnih virov energije. Veliko je bilo vprašanj, ki so se nanašala na biotsko raznovrstnost ter tuje agresivne vrste, ki se pojavljajo v naših okoljih. Cilj je spodbuditi kmetovalce, ga upravljajo racionalno in dolgoročno z naravnimi danostmi in ne predvidevamo že ob oddaji subvencij na predrage sanacijske ukrepe.
Vsi vodotoki so in bodo velika skupna skrb vseh evropskih držav in ravno zato bodo sanacijska in investicijska sredstva za ta isti namen na razpolago tudi v prihodnjih letih.
Glavni cilj in najpomembnejša naloga bo izhod iz gospodarske krize in ponovna vzpostavitev rasti v EU. V ta namen je Komisija v obravnavo že predložila širok izbor predlogov za krepitev rasti, o katerih sedaj potekajo pogajanja s sozakonadajalci. Nova finančna perspektiva 2014 – 2020 je bila ena izmed ključnih tem, ki je med udeleženci zbudila veliko zanimanja. Sredstva za kohezijsko in strukturno politiko v naslednjem finančnem okvirju se na nivoju Slovenije ne bodo zmanjšala, ostajamo torej še vedno neto prejemniki sredstev, kar je gotovo dobra novica. Novost, ki jo nov finančni okvir prinaša, bo razdeljenost Slovenije na dve regiji; vzhodna – manj razvita (BDP nižji od 75%) in zahodna – bolj razvita (BDP višji od 90%), kar bo vplivalo na višino sofinanciranja EU sredstev. Vzhodna regija bo tako kot v sedanjem finančnem okviru sofinancirana od 75 -85%, zahodna regija (ki že sedaj dosega BDP 116%) pa do 75%. Za zahodno regijo se predvideva tako imenovana zaščitna mreža, ki bo omogočala bolj postopen prehod med razvite regije.
Vlaganje bo vsekakor manj kohezijsko in bolj strukturno usmerjeno. Poudarek bo na vsebinah, ki bodo dajale največjo dodano vrednost in ustvarjale nova delovna mesta. V nadaljevanju smo se seznanili z delovanjem Evropskega parlamenta, delovanjem OLAF-a in nekaterimi direktnimi evropskimi razpisi (npr. Evropa za državljane).
Veliko zanimanje je spodbudila tematika širjenja programa in območij Natura 2000, s posebnim poudarkom na sožitju zaščite narave in hkratne možnosti razvoja za lokalne skupnosti. Posebno težo pa je imelo srečanje z evropskim komisarjem za okolje dr. Janezom Potočnikom. Predstavil je delo direktorata in v obliki konstruktivnega pogovora predstavil novosti, ki se načrtujejo. Poudaril je, da v naslednji finančni perspektivi 2014 – 2020 Slovenija ne bo več dobila nič več sredstev za odlagališča odpadkov ali sanacijo nekdanjih deponij. Spodbujale se bodo samo investicije v razvoj modernih sežigalnic s ciljem povečanja procenta že predhodno ločenih odpadkov. Podprte bodo tudi investicije v zašito vodnih virov ter pridobivanje alternativnih virov energije. Veliko je bilo vprašanj, ki so se nanašala na biotsko raznovrstnost ter tuje agresivne vrste, ki se pojavljajo v naših okoljih. Cilj je spodbuditi kmetovalce, ga upravljajo racionalno in dolgoročno z naravnimi danostmi in ne predvidevamo že ob oddaji subvencij na predrage sanacijske ukrepe.
Vsi vodotoki so in bodo velika skupna skrb vseh evropskih držav in ravno zato bodo sanacijska in investicijska sredstva za ta isti namen na razpolago tudi v prihodnjih letih.
