Spomladi nova splavarska brv čez Savinjo

Celje, 8. oktober 2012 – Zaradi poplavne varnosti obrečnega sveta v Celju bo potrebno zamenjati današnjo armirano betonsko Splavarsko brv z novo mostno konstrukcijo, ki bo segala s svojo spodnjo ploskvijo iznad višine stoletnih voda reke Savinje. Brv bo tako kot dosedanja povezala levi breg Savinje izpred nove knjižnice z desnim bregom, kjer bo izven nivojsko prečkala Partizansko cesto in se na desnem bregu priključila na drevoredno promenadno pot, ki poteka ob mestnem parku vzporedno z reko oziroma s Partizansko cesto.

Dela se bodo začela spomladi.

Investitor: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Izvajalec: Nivo Eko, d. o. o.

Projektant: Hidrosvet, d. o. o.

Projektant gradbenih konstrukcij: Alojz Rovan, Navor, d. o. o.

Projektant arhitekture: Peter Gabrijelčič, Arhitektura, d. o. o.

PREDLOG OBLIKOVANJA NOVE SPLAVARSKE BRVI V CELJU

NEKAJ O  MOSTOVIH

Mostovi so odraz razvoja družbe in njene arhitekturne in inženirske kulture, so simboli inženirske odličnosti a hkrati tudi del  nove estetike prostora. Z logiko naravne skladnosti in konstrukcije segajo preko polja umetnosti in tehnike. So povezovalec življenja ob bregovih, so javna prizorišča, prostor, ki ga človek ugrabi reki in vpreže v gospodarski in kulturni razvoj kraja.

V zgodovini stavbarstva imajo zato mostne konstrukcije prav posebno mesto. Mostovi so namreč vedno bili zgradbe s kulturnim in ne le uporabnim namenom. Mostovi so morda simbolno najbolj sporočilna arhitektura. So pripovedi o prestopih čez naravno oviro,  a so tudi najzanimivejša mesta za pretok ljudi in izmenjavo blaga. Mostovi poudarjajo povezovanje končnega s končnim v omejeni soodvisnosti med ločenostjo in povezanostjo, in s tem, ko premagujejo razdaljo, jo delajo hkrati opazno in izmerljivo. Odrešujejo nas ujetosti in omejenosti. Občutek svobode, ko lebdimo nad zemljo in nebom, nas obvaruje pred otopelostjo, ki jo povzroča vsakdanja navada. So označitev in simbol prehoda preko meje. So simbol svobode.

URBANISTIČNI KONTEKST NALOGE

Zaradi poplavne varnosti obrečnega sveta v Celju bo potrebno zamenjati današnjo armirano betonsko Splavarsko brv z novo mostno konstrukcijo, ki bo segala s svojo spodnjo ploskvijo iznad višine stoletnih voda reke Savinje. Brv bo povezala, tako kot dosedanja, levi breg Savinje izpred nove knjižnice z desnim bregom, kjer bo izven nivojsko prečkala Partizansko cesto in se na desnem bregu priključila na drevoredno promenadno pot, ki poteka ob mestnem parku vzporedno z reko oziroma s Partizansko cesto.

Zastavljena naloga je hkrati lahka in težka. Lahka zato, ker so  urbanistični cilji in lokacija mostu nedvoumno že vnaprej opredeljeni. Težka pa zato, ker je lokacija obremenjena s številnimi in zahtevnimi omejitvami, ki otežujejo svobodno izbiro konstrukcije in arhitekture mostu. Dva najpomembnejša robna pogoja sta:

a) Ambientalna kvaliteta obstoječega obrečnega pejsaža s pogledom na srednjeveško mesto je ena pomembnejših mestnih ikon in nepogrešljivi motiv celjskih mestnih razglednic.

b) Nizka niveleta rečnih obrežij, zaradi katere bo potrebno dodatno povišati varovalne nasipe, omejuje izbor možnih konstrukcijskih sistemov, ob želji, da se vstopa na most neposredno iz nivoja obalnih ureditev (iz obalnih poti oziroma na nivo mestnega parka), a da se hkrati most dvigne toliko nad reko, da je zagotovljena protipoplavna varnost. Ob tem je potrebno zagotoviti prehod preko brvi tudi gibalno oviranim osebam ter ne preseči 6% vzpon oziroma padec cestišča.

Predlagana rešitev temelji na nekaj temeljnih odločitvah:

a) Nova brv bo locirana z  rahlim vzporednim odmikom dolvodno po reki, tako da bo mogoče graditi novo konstrukcijo iz stare brvi, ki se kasneje poruši.

b) Nova os brvi se uspešneje vpne v obstoječe prostorske konstante (vstopna ploščad pred knjižnico, prečna promenadna os v mestnem parku)

c) Na levem bregu se dvigne niveleta obrežnega nasipa v rahli klančini in se razširi pred knjižnico in novo brvjo v širšo vstopno ploščad (zasuje se obstoječe betonsko stopnišče, ozeleni se  robne površine).

d) Na desnem bregu se poglobi Partizansko cesto za cca 2 m, ki jo brv prečka v svetli višini 4,5 m oziroma v višini 3,0 m nad terenom parka. Na ta način prečka nova brv tudi obrežno promenado v parku.

e) V parku se brv ovije okoli skupine obstoječih dreves in v široki zanki spusti iz višine 3,0 m do obrežne promenade v parku.

S takšno rešitvijo je rešen problem prečkanja Partizanske ceste, njena zmerna poglobitev, priključevanje brvi v mestni park in ohranjanje pogledov proti staremu mestu.

PROSTORSKA  IN SIMBOLNA ZASNOVA BRVI

Prepričani smo, da mora novi objekt na dostojen način dopolniti ikonografijo obstoječih prostorskih elementov. Ohraniti mora dostojanstvo stari mestni panorami in poiskati kulturen dialog med starim in novim. Vsaka doba se z novim mostom zapiše v prostor. Zato je bila temeljila odločitev o izbiri konstrukcije nove brvi in s tem njene arhitektonske in simbolne podobe, usmerjena v iskanje objekta velikega razpona s čim tanjšo konstrukcijo mostne grede. Most naj v enem skoku premosti reko. Nova brv na ta način ne bo konkurirala ambientu metnega pejsaža z ekstravaganco in kričavostjo temveč  ga bo dopolnjevala z mladostno eleganco in drznostjo, ki jo omogočata uporaba novih tehnologij in znanja.

BORBA ZA CENTIMETRE

Pri snovanju konstrukcijske zasnove, ki bi odgovarjala prej omenjenim izhodiščem, smo naleteli na tri navidez nepremostljive prepreke. Na eni strani na problem silno nizkih obal (asimetričnih višin) iz katerih bo potrebno omogočiti neposreden dostop na most, na drugi strani na zahtevo po večji višini podmostja zaradi poplavnosti reke in na tretji strani  na zahtevo po max. 6% sklonu, ki bo omogočil prečkanje mostu tudi mobilno oviranim osebam. Za dosego teh ciljev smo poiskali inovativno konstrukcijsko zasnovo s spremenljivo geometrijo prečnega prereza mostu.

Rezultat upoštevanja vseh vhodnih parametrov se kaže v navidez enostavni a vendar  hkrati kompleksni in dinamični prostorski obliki, ki jo je mogoče realizirati le s  pomočjo sodobne tehnologije in z računalniško podprtim projektiranjem. To je likovni jezik, ki posredno spregovori o času, ko je bil objekt zgrajen. Most je tako dematerializiran z lirično zmehčanimi linijami mostnih elementov in izborom svetlo sinje barve, ki mu dodatno odvzame njegovo tektonskost. Zato  lahko postane, tako dematerializiran, poleg osnovnega namena tudi abstraktna ideja, simbol in nova ikona kraja. Mostovi svetlih barv  učinkujejo v prostoru svečano, zračno, obsijano in  lahkotno. Zaradi želje, da bi ohranili nočno veduto mesta neokrnjeno, oziroma da bi ohranili nemoten  pogled v zvezdnato nebo, je osvetlitev mostne poti predvidena le iz LED svetilk. skritih pod ograjno polico mostu. Edina izjema je diskretna osvetlitev spodnje stranice mostnega loka, ki oblikuje s svojo enkratno obliko tudi v nočni panorami mesta  prepoznavno podobo. Peščeve površine so oblikovane podobno kot palube na jadrnici, so rahlo napete ter zavarovane proti reki z ograjo, ki ima navtični zven.

OBLIKOVALSKA IZHODIŠČA

Most smo oblikovati kot iskren odgovor na izpostavljene urbanistične in konstruktorske parametre. Rezultat takšnega pristopa je objekt, ki  ne želi v ničemer prikriti ali olepšati tako nastale oblike. Tudi v detajlu sledi oblikovanje enaki parametrični logiki. Poseben detajl se pojavi se le tam, kjer je to nujno potrebno.

UMESTITEV OBJEKTA V PROSTOR

Predlagani objekt  brvi za pešce in kolesarje je mogoče vključiti v različne konceptne ureditve obale, saj je, kot rezultat inženirske estetike, brez modne trendovske etikete.